Slovenija je lahko resnično ponosna na svoje atlete. Nihče ni pričakoval od njih kaj pretirano veliko, ampak so nam dokazali, da se borijo in ponosno zastopajo svojo državo. V kraljici športa, kjer je konkurenca največja, so naši dosegli več kot celotna slovenska smučarska reprezentanca v zadnjih 5letih. Atleti naj bodo v zgled košarkašem, nogometašem in rokometašem, ki se vedno skregajo, ko gre zares, ali pa ne pridejo braniti zastave svoje domovine zaradi preutrujenosti ali priprav na novo sezono. Brezec, Nachbar, Bečirovič, Udrih - Slovenija vas več ne potrebuje! Ravno tako Pajovič in Vugrinec - zame niste več naši!
Čestitke srebrnemu Kozmusu, ki je sicer prej besen kot srečen, saj se mu je zlata medalja izmaknila v zadnjem metu.
Čestitke Maticu, ki je dokazal, da je najboljši beli šprinter na svetu. Edini belec, ki se je uvrstil v finale, žal sem mislila, da bo kakšno mesto višje, ampak zame je heroj, ker je prišel v finale in tekel slovenski rekord.
Čestitke Langerholčevi za osvojeno 5. mesto na 800m, kjer je še pred časom slovela naša dopingerka Jola (fej, fuj, dopingerjev ne maramo!).
Čestitke Šestakovi za 5.mesto v troskoku, ker je dala iz sebe svoj maksimum (višje, glede na rezultate, tako ni mogla).
Čestitke Vodovniku za naziv najtežjega predstavnika na SP v Atletiki. In seveda za 6. mesto.
Čestitke tudi vsem ostalim, ki nam dajete upanje, da v Sloveniji še obstajajo športniki, ki to delajo s srcem! Obožujem atletiko!