Strmim v belo okence, ki je rezervirano za objavo. Ne vem, kaj naj napišem o njej, ko pa vsi že vse vedo. Da je posebna, zanimiva oseba. Vedno nasmejana, vedno pripravljena pomagati. Edino, kadar je v vpraševanju nakupovanje, takrat jo raje preskoči. Čeprav jo poznam že lep čas, smo se malo oddaljili, ampak v jesenskih mesecih znova zbližali. Smsi med predavanji na Gozdarskem inštitutu, nova zabava na Facebooku, kuhančki v lokalčkih ob ljubljanski promenadni uličici. Ne znam pisati o ljudeh, ki vedo o meni vse. Kaj mi pomenijo. Edina stvar, ki jo lahko napišem je:
Han, vse najboljše za rojstni dan!
Da bo šestindvajseta polna ljubezni (brez skokov čez plot :P), zdravja in sreče. Da bo diploma narejena še v zimskih mesecih, da bo pomlad prinesla nove izzive in poletje mogoče že tisto, kar si najbolj želiš. In kar ti želim jaz. Da boš ustvarila tisto, kar te bo delalo srečno do konca življenja. Pa saj to že sama veš.