27. 10. 2007 @ 18:03
Maček ima nove skodelice, ampak nima kuhanega vina
Po mojih izračunih se bliskovito bližamo zimi. Zunaj je že blizu ničle, po kostanju diši že cela Ljubljana, zjutraj se voha sneg. Jaz ga voham že dober mesec.Včeraj je bil resnično hladen dan, ki mu je sledil še bolj mrzel večer. Deževalo je. V takem vremenu si človek zvečer zaželi nekaj toplega. Ker nisem ljubitelj čajev, vročih čokolad in podobnega crapa, ki ga pijejo samozvane ljubljanske dame, se z Niko odločiva, da si bova v Mačku privoščili kuhano vino, da pogreje najine od mraza zaledenele prstke.
"Kuhano vino, belo, imate?"
"Ne."
"Kako ne?"
"Pač ne."
V Mačku nimajo kuhanega vina. Imajo 100vrst čajev za vse čajofrike, ki v petek zvečer strašijo po Ljubljani in polnijo že tako prepolne bare, namesto, da bi doma pred TVjem ob gledanju Kmetije srkali svoj najljubši čaj z vsemi dodatki cimeta in klinčkov, ampak nekaj, da pogreje nas "alkoholike", pa ni. Za vse okroglorite (beseda je zrasla na zelniku nekega novinarja v današnji Mladini in mi je blazno všeč, zato jo kopiram) ljubljanske kikle, katerim bi bilo bolj na mestu, da tečejo okoli Mačka, ne pa posedajo v njemu, imajo vse vrste kave, čokolad, kakava, tudi takega manjkaloričnega (ne vem zakaj bi nekdo pil manjkaloričen kakav in čokolado brez sladkorja ... uničite si celotno zabavo :?), ampak nekaj toplega za uboge duše, ki si zaželijo nekaj, kar ima kak promil v sebi, pa ne.
Tako, da sva vino pili v Orient baru.
Ker je Maček moj najljubši ljubljanski lokal (sploh ne vem, kaj me veže nanj, verjetno Jure, čeprav ne vem, v kateri povezavi), vedno pristanemo v njemu. In danes sem bila jaz tisti čajoholik, ki se je spravil v Mačka, v prostor za kadilce, točno pod električno pečko, čeprav je sijalo sonce in je bilo grozno toplo. In že sem pričakovala tisto razbito mačkovo skodelo, katero te je strah vzdigniti, da ti slučajno roč ne ostane v roki, vsebino skodele pa nato piješ direktno z naročja. In dama nama prinese tako prijetne mačkove skodelice, da sva ju bili namenjeni odnesti s seboj kot testerček. Prav prijetno je piti precenjeni čaj (1,30€ brez dodatkov - sicer manj kot drugje v LJ) s tako lepih šalčk, ker najbolj grozen občutek je piti kavo/čaj/sok z razbite skodelice/kozarca. Madona, najprej ti zaračunajo kavo 1,50€, potem ti jo pa prinesejo v okrušeni šalici. Moja sestra take kave/sokove/čaje zavrne in zahteva novo. Če te že udarijo po denarnici za tisti pljunek kave, naj si kupijo set novih šalic, ne pa da na lokal mečejo slabo luč s tem polomljenim priborom.
Kljub visokim cenam, sumljivi opremi, miniaturnim WCjem, čudni družbi, je Maček še vedno moj No.1 kafič.
Tako da v ponedeljek, če bo sonček, vse v Mačka.
Oznake: osebno
