21. 5. 2007 @ 21:16
Čemu?
Včeraj se sprehajam po Merkurju, kjer kupujem kramo za vrt, rožice, gnojilca in ostale potrebščine. Pri zemlji opazim mojega bivšega z njo in njuno hčerko. Hop za korito, da me ne vidi. To je že drugo srečanje v zadnjih 2tednih. Prej ga nisem videla, odkar je šel delat v Beograd.Ja, ima otroka. Z njo, ki mu ni nikoli pomenila kaj preveč. Ko sta končala, mu je rekla, da je noseča. ko je rodila, se je vrnil k njej. Ali je danes srečen z njo? Ne vem, na obrazu se mu to ne vidi. Pa je bil vedno zelo srečen. Danes izgleda utrujeno. Ali pa je resnično čas pustil sledi na njegovem obrazu?
Vidim, da se vse več vez "rešuje" skozi nosečnost.
Ona2 nista osamljen primer. Pred kratkim me je na rit vrgla vest o znanki, ki je že pošteno noseča, predtem pa sta bila s partnerjem že parkrat narazen. Ali res otrok reši popadlo vezo? Ne vem no, če se nikoli ne razumeta, vama noben otrok ne bo pomagal. No ja, nekateri se resnično po tem spremenijo, ampak večina pa ostane ista.
Spomnim se 7let nazaj. Bili smo na Ugljanu. Jaz in on - še danes me zmrazi, ko se spomnim. Čez dva dni je prišla ona. S trebuhom. Ona je spala v apartmaju, mi2 skupaj na plaži.
Čemu? Ko veš, da se ne bo spremenil. Zakaj otrokovo življenje staviti za propadlo vezo?
Soseda je že 15let z istim moškim. Bolj ko jo odriva, bolj rine za njim. Danes imata hčerko, staro 6mesecev. Nikoli, ampak res nikoli ga nisem videla z njo. Vse dela sama.
Danes sem še bolj prepričana, da si ne želim otrok. Pa ne zato, da ne bi imela nekoga, ki bi me zaplodil. Enostavno se ne vidim v tej vlogi.
Po drugi strani pa vse manj verjamem v pravo ljubezen. V tisto edino, ki nikoli ne umre. V dva človeka, ki sta ustvarjena en za drugega. V svojih 25ih letih sem spoznala samo en tak par. Pa še to sva moja babi in dedek.
Vse ostalo je porazno. Enostavno tega več ni. Kje sta prava ljubezen in tisti The one?
Pa pustite otroke na miru. Oni niso krivi, če vas jebe komunikacija in kontracepcija.
Oznake: osebno
