Ja, minil je skoraj cel teden, ko sem dala blog na stran. Pa še teden prej, pa še teden prej. In je vse to naneslo dober mesec. Življenje se mi je v tem tednu končno stabiliziralo in se mi je vrnil dar in volja za pisanje. Vsi te živčki, neprespanost, sekiranje, slaba volja ti enostavno vzameta še tisto trohlico veselja. Ampak to nimam kaj razlagat. Bom pa naredila seznam stvari, kot so na našem forumu.
Priznam, da: - je bil čas, da obrnem list - se počutim lažjo - sem srečna in vesela, pa čeprav to ne bi smela biti, po vseh standardih, ki obstajajo na tem svetu - sem pogrešala blog. - se bojim junija. Niti ne bojim kot se ga veselim. Ampak se bojim stvari, ki se bodo takrat odvijale. - si želim dotika - me zelo motijo mejli ljudi, ki jih resnično NE maram. Ki dobijo moj mail od drugih in mi potem pošiljajo razne ankete za njihove seminarske. Khm, a resnično misliš draga dama, da ti bom, po vsem sranju, še seminarsko reševala? Guess again - mi gre arogantnost, nadutost že pošteno na jetra. Nihče ni nič več kot vsi ostali. Spusti nos, ker ti ne paše - me motijo ljudje, ki se ne znajo zorganizirat. Toliko dela, pa tako malo časa. Za vse se najde čas. Resnično za vse. Samo splanirat si je potrebno dan. - ne pogrešam ničesar. - mi gre blazno na jetra, ko se ljudje pogovarjajo o meni in mojih težavah. Povem tistemu, ki hočem. Nočem, da nato VSI govorijo o mojih problemih. - imam zelo velike probleme z zaupanjem. In vsak dan so večji. - pogrešam mojega zelenega bliska. - sem prav vesela, da je BB zapustila Tina
Stari posti so shranjeni v arhivu. Enostavno so se stvari spremenile in stari posti ne sodijo na ta list. Arhiv bo objavljen med linki.