<meta name='google-adsense-platform-account' content='ca-host-pub-1556223355139109'/> <meta name='google-adsense-platform-domain' content='blogspot.com'/> <!-- --><style type="text/css">@import url(https://www.blogger.com/static/v1/v-css/navbar/3334278262-classic.css); div.b-mobile {display:none;} </style> </head><body><script type="text/javascript"> function setAttributeOnload(object, attribute, val) { if(window.addEventListener) { window.addEventListener('load', function(){ object[attribute] = val; }, false); } else { window.attachEvent('onload', function(){ object[attribute] = val; }); } } </script> <div id="navbar-iframe-container"></div> <script type="text/javascript" src="https://apis.google.com/js/platform.js"></script> <script type="text/javascript"> gapi.load("gapi.iframes:gapi.iframes.style.bubble", function() { if (gapi.iframes && gapi.iframes.getContext) { gapi.iframes.getContext().openChild({ url: 'https://www.blogger.com/navbar/690642737755519268?origin\x3dhttp://bejbika.blogspot.com', where: document.getElementById("navbar-iframe-container"), id: "navbar-iframe" }); } }); </script>


12. 3. 2008 @ 15:47

Hitra obnova #2

Ljudje se z leti spremenijo. Pomembne postanejo popolnoma druge stvari kot pri 15ih. V določene stvari vlagamo več, z nepomembnimi se nam niti ne da ukvarjati. Vsaj ne do te mere, da bi se pretirano sekirali, če bo nekdo vihal nos, ker sem se na msnju z drugo pogovarjala dalj časa kot z njo.
Tako je tudi z vezami in prijateljstvi.
Krog okoli mene se manjša in skrbno zbiram in ob sebi držim ljudi, ki me bodo ne glede na vse, imeli radi in jaz njih. Ne da se mi več vsakemu razlagati kje sem, kaj počnem, kdo me hodi ščipat. Vem, da je grdo, ampak redko si vzamem čas za določene ljudi. Že takrat mi je včasih mučno, ker vem kakšen bo potek pogovora in potem grem skoraj slabe volje na dogovorjen "zmenek".
Spreminjamo se. In v tem trenutku so mi druge stvari bolj pomembne kot so mi bile v istem trenutku lani.
Lani se je moj svet vrtel okoli njega. Okoli najinega skupnega stanovanja. Okoli smrti v njegovi družini.
Danes se mi svet vrti okoli mene. Okoli makete kuhinje, ki jo krasi roza pohištvo, okoli načrtov sobic, stanovanj. Okoli bežnih romanc in nedolžnih pogledov. Okoli brezskrbnega uživanja in skakanja na hip hop beate v katerem izmed ljubljanskih barov ali klubov. Okoli njih treh. Ne želim več poslušati o družinskih problemih, ker me ne zanimajo. Zanimajo me samo še stvari, ki so meni pomembne in njem trem.
Sedim v svoji sobi, pijem kavo in me greje popoldansko sonce.

V zadnjem tednu sem slišala dve ugotovitvi mojih najdražjih prijateljic, zakaj je stanje tako kot je.
Prva:
Moški se bojijo karakterno močnih oseb.

Ma ja. Kaj mi na čelu piše, da sem prava prasica?
Nekoč sem nekoga naravnost očarala s tem, ker sem drugačna. Ker vstanem ob 3h zjutraj, da gledam VN Avstralije in z užitkom govorim o temu, ko je svetovno prvenstvo v nogometu me dva tedna ni na spregled, ker drsanje in sinhrono plavanje pač nista športa, ker ne sedim na pikniku poleg ostalih deklet in se z njimi pogovarjam o genitalnih glivicah (jedli bomo, a lahko?!), ampak sedim s fanti in pijem pivo. Ker vem več o politiki kot o kozmetičnih preparatih, ker se me naravne katastrofe in prometne nesreče bolj dotaknejo kot pa celulit na riti Lohanove.
Ampak, ko sem zaljubljena, sem majhna. Tako majhna, da se skrijem v žep njegovega plašča. Takrat moja zloba in bitchy videz ne delujeta. Postanem vsa nedolžna in ranljiva.

Druga:
Okoli sebe si ustvarila nevidni zid 30 bodigardov in svaka čast tistemu, ki je uspel priti skozi.

Nikoli si nisem mislila, da sem taka. Da sem nedostopna, da imam nos vse do stropa, da grdo pogledam vsakega, ki pride mimo in tudi, če bi hotel, me ne more imeti. Ker si ne upa.
"Postanem vsa nedolžna in ranljiva." - Zato imam ta nevidni zid okoli sebe. Ker se prehitro odprem in prehitro človeka spustim poleg. In potem gre vse v remlne in počim, zlomim se na milijon koščkov. In ker sem prestara, da bi se stalno in konstantno pobirala, se enostavno zaprem in se ne ukvarjam z njimi.

Zadnje čase opažam, da ima vse več fantov pri 30ih po 10 in več let mlajše partnerke.
Zakaj?
- ker ni dovolj dobrih samskih med 25 in 30? Takoj vam fantje 2 pripeljem, ki bi ju sama oženila, če bi bila moški ;)
- ker se resnično bojijo deklet svoje generacije? Kaj fantje, se vam ne da trudit, pogovarjat, dvorit, ker pri mlajših vse pali, pri 25+ pa ne?
- ker je sex z 18letnico boljši kot s petindvajsetletnico? Uf, glede na to, da se danes sexa že pri 12ih, je to čist možno.
- ker 18letnica noče resne zveze in vam ni potrebno spoznavat staršev, praznit predala? Jeba ...
Ampak konec koncev jaz še vedno mislim, da ima kolegica prav. Fantje se bojijo karakterno močnih oseb, za katere se bodo morali močno truditi. In moški pri 30ih, ki ima 19letnico ni frajer, ampak navaden pussy. Pa naj pravijo kar hočejo. Žal sem imela 1x 10let starejšega moškega in nikoli več.
Hvala bogu za tistih par normalnih, ki se še vedno trudijo.

Drug ekstrem so pa najstniki. V soboto smo odšle v Jupiter bar. In so moje kolegice pecali mladci. Enega sem vprašala koliko let ima in vem, da se je zlagal, ko je rekel, da jih šteje že 18. Osvajal je mojo sestro, ki je pred parimi meseci dopolnila 24. Čeprav je bil cel bar poln mladih, napol golih, kobajagi sexy najstnic, so moje tri kolegice palile te mulce tako močno, da bi jih bilo potrebno brisat s tal. Šmrk, mene pa najstniki nočjo :( LOL

Ali je sedaj tak trend pri zmenkarijah? Moški (28+) z dekleti, ki so komaj prestopila prad polnoletnosti in ženske (25+) z devetnajstletniki?

Ponedeljek je bil tako čuden dan. V enem trenutku srečna, nasmejana, sonček je sijal, v drugem vsa depresivna, cmerava, dežuje. Edina svetla točka ponedeljka je bila kofetkanje z Irko v mojem Mačku. Ljubljana je lepa v dežju. Čeprav je napačen letni čas, ampak ni ga lepšega vonja od vonja poletne plohe na razgretem asfaltu. Dež je poseben čar poletja. Medtem, ko je sredi zime vse prej kot dobrodošel.

Včeraj je prišla sredi noči (ok, ura je bila sedem zvečer, ampak namen je važen) na avtobusno postajo, samo zato, da me je objela, da nisem sama stala tam na mrazu. I'm so happy. Da te imam.
Pikica misli, da je ne maramo več. Pa je to res? Ah dej, valda da ne. Mi2 te imava radi. :D

Ponoči sem delala kuhinjo. Predstavitev je bila danes. Čudežno dobro je izpadlo. Je bela in cokl in črn pult. Ima črn "šank" in roza barska stola. Ima črn jedilni kot s klopjo in roza prevleko. I just love, love, love it. Danes se ukvarjam s preureditvijo novega prostora in ugotavljam, da stvaritvam že dajem svoj pečat - vse je črno belo in pravilnih oblik. In vedno je nekje nek element, ki skače ven. Ali so to roza stoli, zelena klop ali pa vijoličen fotelj.

Poslušam (prekrasne slike) :

Zakaj ljudje hočejo vse narediti namesto mene? Zakaj pospeševati stvari, siliti, da se zgodijo, ko lahko s tem narediš več sranja kot koristi, nepopravljivo škodo?
Hočem sama, hočem sama zajebat, hočem, da vem, da sem jaz kriva. Mi lahko prosim naslednjič ne delate teh medvedjih uslug? Ula hoče sama past in se pobrat.

Čez tri dni se začne nova sezona formule 1 in čez tri dni so Elemental. In msn mi je dojadil. Ne da se mi več. Žal ...

Oznake:



Ula. | 8 komentar/ji.





O meni.

. Moje ime: Ula
. Moje mesto: Ljubljana
. Država: Slovenija


Linki.

. The Naked office
. sexy neighbour ;)
. iStockphoto
. Urbana Slovenija
. Kontrast
. Elle
. Cosmopolitan

Posti.

. France
. Hitra obnova
. Izjava dneva
. Vsem mojim ...
. Pesem dneva
. Vzemi si me od zadaj
. Izjava dneva
.
. Naša mala deželica je zavita v žalost
. Kaj zaboga je narobe z določenimi ljubljanskimi kl...


Arhiv.

. maj 2007
. junij 2007
. julij 2007
. avgust 2007
. september 2007
. oktober 2007
. november 2007
. december 2007
. januar 2008
. februar 2008
. marec 2008
. april 2008
. maj 2008
. junij 2008
. julij 2008
. avgust 2008
. september 2008
. oktober 2008
. november 2008
. december 2008


Moje stvari.

Naročite se na
Objave [Atom]

web tracker

Powered by Blogger