24. 5. 2007 @ 13:25

Da ne bo Jagoda rekla, da limam samo nagce

Letos šparamo za Sicilijo. Če se bodo vse stvari uredile kot se morajo, če bo junij prinesel korenite spremembe, potem definitivno pičim na Sicilijo. Termin je zopet odvisen od junija, ampak če bo vse po sreči, gremo v avgustu ali pa septembra. No, avgust mi bolj leži, saj bi lahko tem praznovala svoj rojstni dan.
Zakaj Sicilija? Tisti, ki me poznajo, vedo, da je Evropa zame najlepši del sveta in nimam nobenih želja potovati po drugih celinah. Edino, če bi šla, obstajajo 3, mogoče 4 lokacije, ki so izven Evrope. To so Buenos Aires, New York, Singapur in mogoče Tokio.
Afrika - me ne zanima. Če bi bila avanturist, bi verjetno odšla v strogi center ali pa na sam jug. Severni del Afrike zame sploh ni Afrika. Egipt, Tunizija, Maroko - preveč zlajano, preveč evropejsko. Južnoafriška republika, Kongo, Kenija, Somalija, (kradem od Melby) mogoče Namibija. Če hočeš spoznati afriko in njeno kulturo, moraš v srce Afrike. Med Masaje.
Azija? No, saj imam Tokio in Singapur. Kitajska in Indija? Peking edino. Indija je zame preveč umazana. Saj ni važno ali je ali ni, zame je preveč umazana. Tajska, Indonezija (razen Singapurja) - preveč skomercializirano. Zakaj Singapur? Enostavno me zanima ta majhen delček sveta, kjer se vse dogaja. Tako majhna površina, toliko ljudi, tako napredno. Pa še glavno mesto Singapurja je "Levje mesto". Tokio je verjetno zanimiv po ljudeh. Impresionirajo me samo prebivalci.
Avstralija z okolico. Verjetno sem ena redkih, ki ji Avstralija ne predstavlja izziva. Niti slučajno me ne vleče na tisti konec. Nisem nič pozabila tam doli in enostavno Avstralija ni zame ;).
Amerika. Eh, New York, ker je pač New York in Buenos Aires, ker ima najbolj erotično ime. Vsaj zame. Čeprav je bila Argentina zatočišče naših tabelih, mi je BA še zmeraj zelo ljub. Po drugi strani, pa sovražim ta nerazgledan narod Američanov, posebno sedaj, ko nas je gospod Moore predstavil kot najbolj nerazvito državo, kjer je zdravstvo na nivoju najnižje razvitih afriških držav. Ne prenesem ljudi, ki blebetajo stvari, ki jih niti ne preverijo. Ne se delat norca z države, ki je niti na pravo celino ne znaš postavit, kaj šele, da bi jo točno lociral. Preklet bajs!

Nazaj k Siciliji. Nora sem na Italijo, na zgodovino, na pašto, na modo. Italija je zame država, kjer bi z lahkoto našla svoj novi dom. Sicilija je pa eden izmed najlepših krajev na svetu. Čeprav slovi po mafijskem mestu Palermo, je Sicilija še vse več kot le to.

Slike "http://www.sicilija.com/images/foto1/obala-13.jpg" ne morem prikazati, ker vsebuje napake.

SICILIJA (link)

Zgodovina
V srednjem veku so feničani ustanovili svoje naselbine na severni obali, v 8. stoletju pred našim štetjem pa so v vzhodnem in južnem delu Grki začeli ustanavljati svoje kolonije: Catanio, Syracuse, Agrigent. V tem času so bile zlasti pomembne Syracuse. Sredi 6.st.pr.n.št si je Kartagina utrdila svojo oblast, a je v 3.st. med Rimom in Kartagino izbruhnila I. punska vojna, ki se je končala z rimsko zmago. Bila je pod oblastjo Vzhodnih Gotov, pod Bizantinsko državo, osvojili so jo tudi Arabci, si jo pokorili Normani. Znamenite sicilijanske večernice so pripeljale na oblast Aragonsko dinastijo, kasneje pa je prešla oblast pod Neapeljsko kraljestvo. Danes je Sicilija razdeljena na 9 provinc in vsaka je zgodovina zase, vse skupaj pa tvorijo čudovit svet, ki ga vsako leto pride občudovat veliko število turistov iz vsega sveta.

Taormina
Pod goro Tauro s čudovitim pogledom na Etno. Križišče turistov iz vsega sveta, ki skozi ozke ulice ob neštetih trgovinicah z astronomskimi cenami in blagovnimi znamkami iščejo znamenitost mesta.

Grško gledališče zgrajeno v 3. stoletju pred našim štetjem, v času Rimljanov pa predelano v rimsko strukturo. Iz grškega časa dram, do rimskih gladiatorskih iger je preživel vse do danes.

Pogledi iz teatra so veličastni v daljavi na desno proti Etni velikokrat prekriti s snežno odejo in na levo proti modremu morju, vmes pa zgodovina, ki jo pride občudovati ves svet.

Etna
Gora, ki bruha že stoletja je nepredvidljiva, ne ve se kdaj bo izbruhnila. Na višini 3375 metrov nadmorske višine se zdi kot nepredvidljiv čuvaj otoka, ki ga je v preteklosti poskušalo osvojiti veliko narodov.

In če se podaste iz južne strani iz mesta Nicolosi na Etno, se vam bo zdelo, da greste v pekel, kjer je vse črno.Vzpenjate se in ko ste vse višje in višje je vse bolj črno od lave, ki jo je čedalje več, vi pa imate še dobrih deset kilometrov ovinkaste ceste do prve vzpenjače na Etni. Gondola vas popelje vse višje in višje do končne postaje, kjer vas že čakajo avtobusi, ki vas popeljejo še višje in zdi se vam, da boste odšli v nebesa, kje vas čakajo vodiči. Stari kraterji iz katerih se kadi vam povedo, da je bilo pred časom tu "vroče". Morda boste imeli celo srečo in boste videli "potoček lave", ki ima 1100 stopinj in ljudi, ki z dolgimi "žlicami" zajemajo tekočo lavo in jo zlivajo v kalupe, ki vas kot spominki čakajo v dolini.

Na Etni je vse nepredvidljivo izbruh in vreme. Lahko v pol ure doživite sonce, dež, točo. Ljudje, ki živijo pod goro jo spoštujejo, čeprav jim je velikokrat odnesla vse kar so imeli. O tem bi vedeli največ povedati prebivalci Catanie.

Catania
Rodovitna lava jim je dala zemljo, kjer pridelujejo praktično vse kar si želijo. V bližini Catanie so rodovitna polja, ki prinašajo mnogim preživetje in turisti, ki jim je Catania, kot izhodiščna točka potepa po Siciliji.

Obisk tržnice v mestu je nepozabno doživetje, kot tudi Duomo ter blizu njega fontana Dell Elefante. Slonova glava iz črne lave je simbol mesta, ki ga je lava velikokrat zalila, pred stoletji skoraj uničila, toda meščani so se prepustili usodi in preživeli. Kot se je prepustil tudi znameniti Vincenco Bellini, ki je tu ustvarjal svetovno znane opere. Catania, je tako naravna, z ljudmi za katere misliš da ne obstajajo več. Oni so duša mesta pod mogočno goro.

Sodobni svet lahko delno podoživite le v Palermu in še to v glavnem skozi promet.

Palermo
Mesto drznih voznikov, švigajočih vesp in najbolj onesnaženega zraka v Italiji. Glavno mesto Sicilije, kjer se so dogajale vse pomembne stvari, včeraj in danes.

Številni narodi, ki so vladali otoku so pustili vsak svoj pečat. Quattro Canti je sinonim za to. Štirje vogali, so kot nosilci hiše - mesta. Znamenitosti, ki se začenjajo od tu, od srednjeveške palače do Piazze Pretorie, kjer vodnjak florentinskih umetnikov v poletni vročini osveži dušo, do cerkve sv. Mateja z arabskimi vzorci na kupoli, vse do La Mortane z arabsko - normanskim stolpom. Normanska Katedrala, S. Giovani degli Eremiti na eni in v samem centru mesta Politeama Garibaldi in znameniti Teatro Massimo, ki vam je poznan po prizorih iz filma Boter III. Zavetnica mesta S. Rosalia in nepozabne procesiji v njeno čast so nepozabne za tistega, ki jih je doživel.V prestižnem delu mesta Mondellu pod goro Pelegrino pa se v poletnih mesecih namaka "smetana" mesta.

Od revščine do bogastva je mogoče videti v tem mestu, ki mu ni para v svetu. Rad bi bil sodoben, toda njegova duša nas vedno znova popelje v preteklost, kjer se čutijo sentimenti Mediterana. Iz severa na vzhod v čudovito mesto Siracusa.

Sicarusa
Mesto z grškim gledališčem Teatrom Grecom iz 5. stol pr.n. št., ki so ga ustanovili Grški naseljenci iz Korinta. Sirako - močvirje je bilo zelo rodovitno in po njem je mesto dobilo tudi ime. V tistem času najpomembnejše grško mesto v Sredozemlju. Po Grkih so prišli Rimljani, ki so imeli predstave v amfiteatru, pa Bizantinci, Normani in mnogi drugi.

Antična Siracusa je bila znana daleč naokoli tudi po Dionizovem ušesu v bližnjih Letomijah, globoki votlini v obliki ušesa, kjer se je prisluškovalo zapornikom. Akustika votline je pomagala vladarju, da je vladal s pomočjo skrivnostne zvokovne moči. Arhitektura mesta kaže na vse narode, ki so jo osvajali.

Katedrala na mestnem trgu, ostanki templja boga Apolona in na jugu znameniti Castello Maniace iz 13. stoletja, ki nosi ime po generalu, ki je branil Siracuso pred Arabci. Mesto znamenitega Arhimeda, ki je bil tako predan znanosti, da je pozabil tudi jesti in piti. Njegov znameniti EUREKA (našel sem, rešeno je) je lahko tudi za vas dodaten vzgon, da obiščete to čudovito mesto. Proti zahodu na še eden čudovit svet, v Dolino templjev v Agrigento.

Agrigento
Dolina templjev z čudovitim razgledom na visoki planoti petih Dorskih templjev. Eden najbolj ohranjenih je Konkordije, včasih najmogočnejši Jupiterov je danes ves v ruševinah.

Muzej v dolini nas popelje v grške čase, ki so dale Siciliji večni pečat. Dolina za katero se zdi, da ti da energijo in inspiracijo je bila verjetno tudi za znamenitega Luigija Pirandella (1867 - 1936), ki se je rodil v bližini dodaten navdih za njegovo ustvarjanje.

Ob vzpenjanju proti zahodu Sicilije mimo znamenite Marsale znane po vinih daleč naokoli, ki je dobil ime po znanem desertnem sladkem vinu nas pot vodi v Castellammare del Golfo.

Castellammare del Golfo
Grad ob morju v zalivu iz 12. stoletja Al Madarig je dal danes mogočnemu mestu svoje ime. V preteklosti pomembno pristanišče za znamenito Segesto in Erice, kasneje pa ribiško mesto znano po ulovu velikih tun.

V zalivu na meji med provincama Trapani in Palermo nam stari del mesta pričara čas preteklosti z veliko cerkvami med katerimi je najbolj znana Chiesa Madre. Številni muzeji in pogled iz starega mestnega obzidja na peščeno obalo, ki vsako leto privabi tisoče turistov iz vsega sveta seže vse do Trapetta in naprej proti Palermu.

Slike "http://www.sicilija.com/images/castellammare2.jpg" ne morem prikazati, ker vsebuje napake.

Na drugi strani zaliva proti zahodu pa je znameniti Scopello s svojimi Faraglioni, kjer je najlepša plaža na Siciliji. Stara tunarna v njem in naravne lepote so magnet za številne filmske uspešnice, ki so tam nastajale. Med drugimi v letu 2004 tudi OceanTwelve in Cefalonia. Še bolj proti zahodu pa je znameniti naravni rezervat Zingaro. Castellammare del Golfo je kraj tudi znanih capov Bonanna, Maranzana, Maserie in kraj kjer se dogaja tudi zadnji Puzov roman Omerta. Poleg capov je bil tu rojen tudi predsednik Sicilije Matarella in številni umetniki, ki so pustili mestu velik pečat.

Segesta
Segesta pod goro Barbaro ponuja na ogled enega najbolj ohranjenih in najnavadnejših dorskih templjev na izredni lokaciji, kjer je v bližini tudi Teatro greco - Grško gledališče.

Oznake: osebno

24. 5. 2007 @ 13:25

Da ne bo Jagoda rekla, da limam samo nagce

Ula. | 6 komentar/ji.

O meni.

Linki.

Posti.

Arhiv.

Moje stvari.