21. 11. 2007 @ 20:30
True love
Njun pogovor zašel v čustvene vode. S strahom je razmišljala, če lahko ljubi še koga tako močno kot je njega. Ali je sploh možno, da ljubiš dva človeka tako močno, tako intenzivno?Ne. Prava ljubezen je samo ena.
Veliko ljudi izgubi svojo srčno polovico na tak ali drugačen način. Nekateri se razidejo zaradi neumnosti, drugi zaradi strahu, tretji izgubijo boj z življenjem. Kakorkoli močna ta ljubezen je, ne preskoči vse ovire. Vedno obstaja nekje neka prepreka, ki je previsoka in se ob njo spotakneš.
Pa prava ljubezen premaga vse? Ne (vedno). Verjetno bo vsak rekel, da prava ljubezen ruši vse pred seboj, da jo nič ne ustavi. Ni res. Tudi ljudje, ki se imajo najraje na svetu, ki si ne predstavljajo življenja en brez drugega, pokleknejo in odidejo.
Ali obstaja sorodna duša? Ja in to samo ena. Ne verjamem, da ima vsak na svetu več kot eno sorodno dušo. In verjamem samo v eno veliko ljubezen.
Ali bo kdaj še ljubila tako močno in se temu predala 120%? Ona pravi, da se boji, da ne. Jaz se strinjam. Kolikor ljudi bomo še spoznali, v vseh bomo iskali tistega, ki je poosebljena sorodna duša.
Mogoče pa vseeno on ni bil tisti The One in jo sorodna duša čaka nekje za vogalom?
In kaj sploh je prava ljubezen, veza za obstoj?
Nekdo, ki ti nariše nasmeh na obraz, ki pripravi metuljčke v trebuhu, da poletijo, ki te preseneča z malenkostnimi, ki bi dal svoje življenje za tvojega. Nekdo, ki je eksploziven, se zna skregati, zna prisluhniti. Nekdo, ki spoštuje tvoje mnenje, ki ti reče, da si najlepša na svetu, ne glede na to, koliko kil, mozoljčkov imaš in ne glede na obleko. Nekdo, ki samo leži tiho poleg tebe in te samo gleda, iz njegovih oči pa seva sreča in veselje, ker te ima.
Ali je resnično prava ljubezen samo nekdo, ki ti nudi neko prihodnost in stabilno življenje?
Žalostno je to, ker nihče več nič ne da na tiste majhne stvari, ki naredijo vezo zanimivo.
"Rada imam rože, pa mi nikoli nobene ne utrga."
"Želim si potovati, a njemu je to le razmetavanje denarja."
"Obožujem, ko moja koža diha brez make-upa, a on mi ne dovoli, da se pojavljam z njim nenaličena."
"Hočem, da me vsaj enkrat prime za roko, objame, ko hodiva po cesti, njemu pa se to zdi vulgarno."
Kar nekaj ljudi, ki jih poznam, ima točno take veze. Pa ali je to ljubezen ali samo varen pristan?
Si res vsi želijo samo varne prihodnosti in nihče več ne strmi k vznemirjenju, metuljčkom?
Ker so take veze obsojene na propad? Žal res. Težko je obdržati tako vezo.
Zato so tisti ljudje, ki imajo vse to v paketu in jim je uspelo take veze "speljati do konca", resnično srečni. In takih je zelo malo. Jaz ne poznam nikogar in to me plaši.
Verjetno bo še kdaj ljubila močno. Intenziteta bo drugačna kot je bila pri njemu. Ampak ljubila še bo. Mogoče samo še ni spoznala tistega, ki bi priklical ta čustva na plano.
Oznake: osebno
